Vodnikova domačija Šiška │ Napovednik dogodkov 13. - 27. oktobra
Hiša branja, pisanja in pripovedovanja,
Pošilja program dogodkov do 27. oktobra.
Dodaten termin zaradi velikega povpraševanja!
KOLESARSKO VODSTVO PO VODNIKOVI LJUBLJANI
Torek, 13. oktober (17h)
Dr. Luka Vidmar, eden največjih strokovnjakov za Vodnika pri nas, nas bo peljal na izlet po Vodnikovi Ljubljani. Na kolesarski poti bomo obudili spomin na stavbe, v katerih je teklo Vodnikovo življenje. Palača njegovega mecena Žige Zoisa, kamor je zahajal vse do smrti, na Starem trgu nekdanja jezuitska gimnazija, v katero je hodil kot dijak ter nekdanje šentjakobsko župnišče, kjer je deloval kot kaplan. Na Mestnem trgu bomo videli hišo, v kateri je bila Kornova knjigarna, v kateri se je Vodnik sprl s Kopitarjem, na tržnici pa se bomo spomnili poslopja nekdanjega liceja, kjer je deloval kot redovnik in profesor ter Eggerjeve tiskarne, ki je tiskala Vodnikova dela. Na Miklošičevi cesti stoji hiša, v kateri je Vodnik umrl, na Ajdovščini pa samostan njegovega prvega mentorja - Marka Pohlina. Po obisku Navja z Vodnikovim nagrobnikom bomo kolesarjenje sklenili na Vodnikovi domačiji.
Zbor s kolesi: ob 17.00 na Trgu francoske revolucije, pred spomenikom.
Prijave zbiramo na: press@divjamisel.org
V primeru dežja kolesarsko vodstvo odpade.
Serija predavanj in pogovorov o afriški literaturi
ČRNA KOŽA, BELE MASKE
Sreda, 14. oktober (19h)
V letošnjem letu se Serija pogovorov in predavanj o afriški literaturi seli na področje teorije. Posvečamo se avtorjem, ki so pomembno zaznamovali afriško postkolonialno miselnost in s tem tudi afriško literaturo.
Po dogodku, na katerem smo govorili o knjigi V suženjstvo zakleti znamenitega martiniškega misleca Frantza Fanona, se bomo tokrat posvetili njegovi drugi knjigi Črna koža, bele maske (Studia Humanitatis, 2016), ki velja za »eno temeljnih del postkolonialnih študij, afriških študij in sorodnih disciplin, ki so se izoblikovale šele po izidu te knjige v letu 1952. Obenem je knjiga sočasni prispevek k antikolonialnemu boju po drugi svetovni vojni, ki ima kot takšen tudi
izjemen dokumentarni pomen. Knjiga s pomočjo izvirnega radikalnega humanizma poseže v ideologijo povojnega kolonializma. S tem ponudi alternativo tako politiki asimilacije vladajoči belski skupnosti kakor reakcionarnim filozofijam črnske superiornosti.«
O knjigi se bomo pogovarjali z Ano Reberc.
Serija predavanj in pogovorov o afriški literaturi odpira prostor literarni ustvarjalnosti afriških avtorjev, jo aktualizira in ji daje primeren kulturno-literarni okvir. Serijo pripravlja in moderira Aleksandra Gačić.
Vstopnina: 2 EUR. Vstopnice so naprodaj na domačiji v odpiralnem času ter preko portala mojekarte.si
Koprodukcija: Divja misel, Studia Humanitatis. Sofinancira MOL-Urad za mladino
Nedelce
SPOZNAJ NEVIDNI VIRUS, raziskovalna delavnica
Nedelja, 18. oktober (11h) / 5+
Kaj je virus? Kako velik je? Zakaj ga ne vidimo? Kako se širi? Odgovore na ta in druga vprašanja bodo otroci iskali s pomočjo poskusov pod vodstvom članov Znanstvene redakcije Radia Študent.
Brezplačno. Obvezne prijave do zapolnitve mest na spela.frlic@divjamisel.org.
Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše vsebine na najrazličnejše načine postavljamo na oder, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.
Otroški program Vodnikove domačije sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.
Pripovedovalski festival na Vodnikovi domačiji
SOUTHWIND, KORUZNA ZRNA, PIŠTOLE IN IZGUBLJENI RAJ
Četrtek, 22. oktober (18h) in petek, 23. oktober (18h) /
Vodnikova domačija Šiška in Galerija Gallery
Lansko jesen, 7 mesecev po eni najhujših poplav, ki je po letu 1993 doletela območje ob zgornjem Misisipiju, sta Maxime Berthou in Mark Požlep s 6 metrskim parnikom odplula na pot po tej mitični reki, 2800 kilometrov od Mineapolisa do New Orleansa. Številna mesta ob reki so bila poplavljena, marine uničene, območja zapuščena. Romantično podobo izpod peresa Mark Twaina je hitro zamenjala resničnost, ki kruto zareže v podobo sodobne Amerike.
Na poti sta srečevala kmetovalce, ribiče, žrtve poplave, sanjače, džankije, profesionalne morilce, bivše zapornike, rasiste, varuhe meje in dokumentirala njihove zgodbe. V desetih ameriških državah, skozi katere sta plula, sta od lokalnih kmetov odkupila 2 toni koruze in za zaključek potovanja iz zrn destilirala Moonshine, alkoholno pijačo, ki je bila do leta 2012 v Združenih državah prepovedana, zdaj pa postaja del nacionalen identitete in zgodovine. O ljudeh, ki sta jih srečala na poti, in njihovih usodah pripoveduje vizualni umetnik Mark Požlep.
Dogodek bomo nadaljevali v galeriji Gallery z vodenim ogledom umetnikove razstave Southwind_E1.
Vstopnica: 10 eur. Prodaja kart na Vodnikovi domačiji v času odpiralnih ur in na spletu https://www.mojekarte.si/si/lokacija/775351/vodnikova-domacija-siska.html.
Spremljevalni program Festivala stripa Tinta in Pripovedovalskega festivala
ŽIVALSKI STRIPI, STRIPOVSKA DELAVNICA ZA OTROKE
Sobota, 24. oktober (10h–15h)
Enodnevna stripovska delavnica, ki jo bosta vodila prekaljena striparja Andrej Štular in Gašper Rus, je namenjena mlajšim ustvarjalcem (od 9. leta dalje) in nudi osnovni vpogled v stripovsko ustvarjalnost. Kot navdih za stripovsko ustvarjanje bodo tokrat služile basni in pripovedi iz bogate zakladnice slovenskega ljudskega slovstva, v katerih nastopajo različne domače in divje živali, ki pa znajo govoriti, posnemajo in prevzemajo tako navade kot slabosti ljudi in nam tako na duhovit način sporočajo življenjske modrosti in nasvete.
Delavnica bo sestavljena iz dveh delov: v prvem se bodo udeleženci spoznali z delovnim procesom, ki ga izdelava stripa zahteva, s posebnim poudarkom na pripravi stripovskega scenarija po že obstoječi literarni predlogi, vizualizaciji likov in kadriranju pripovedi, v drugem pa se bodo posvetili snovanju in izdelavi lastnega stripa po izbrani živalski zgodbi.
Brezplačna delavnica je namenjena mladim od 9. leta starosti dalje.
Število mest je omejeno. Prijave in informacije: core@mail.ljudmila.org ali 031 401 556.
Delavnica Živalski stripi je del spremljevalnega programa Festivala stripa Tinta in Pripovedovalskega festivala.
Organizatorja: Stripburger/Forum Ljubljana in Divja misel/Vodnikova domačija.
Nedelce na Pripovedovalskem festivalu
PRIMOŽ PIRNAT: TAM NA ROBU PRAVLJICE ŽIVI ...
Nedelja, 25. oktober (11h) / 5+
Čudežne pravljice o daljnih deželah in skrivnostnih bitjih, ki v njih prebivajo, bo pripovedoval igralec Primož Pirnat.
Vstopnica: 5 eur. Prodaja kart na Vodnikovi domačiji v času odpiralnih ur in na portalu mojekarte.si: https://www.mojekarte.si/si/nedelce-primoz-pirnat-tam-na-robu-pravljice-zivi/vstopnice-1136516.html
V okviru 23. Pripovedovalskega festivala.
Nedelce so nedeljski dopoldnevi na Vodnikovi domačiji, ko lahko čas teče malo bolj počasi in ga preživljamo v družbi dobrih knjig. Najboljše vsebine na najrazličnejše načine postavljamo na oder, da bi ob njih razmišljali, se zabavali, se o njih pogovarjali in nekatere potem še dolgo nosili v mislih.
Otroški program Vodnikove domačije sofinancirata Mol – Oddelek za kulturo in Javna agencija za knjigo RS.
Izbrano
SEMIRA OSMANAGIĆ: KOLIKO KORAKOV NAREDIMO, KADAR STOJIMO?
Torek, 27. oktober (18h)
Vsaka beseda lahko odpre pot novi besedi. Vsaka knjiga lahko zadiši po novi knjigi. Semira Osmanagić je leta 2015 izdala prvenec z naslovom Tri kroge okrog hiše, vmes se je zgodila predstava Skupaj, v kateri so besede grizle kolaček absurda in je absurd postregel z burekom besed, sedaj pa se v novi knjigi sprašuje Koliko korakov naredimo, kadar stojimo?
Če vas zanima odgovor, pridite na branje iz knjige – brali bosta igralki Leja Jurišić in Maruša Majer.
Vstopnina: 2 EUR. Vstopnice so naprodaj na domačiji v odpiralnem času ter preko spleta: https://www.mojekarte.si/si/semira-osmanagic-koliko-korakov-naredimo-kadar-stojimo/vstopnice-1136702.html
G A L E R I J A
Virtualna 3D prodajna razstava
NEPOZABNE
22. 9.–25. 10. (10.00–0.00) / Virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška
Nepozabne prinašajo zgodbe žensk, ki so vsaka na svojem področju orale ledino, pustile neizbrisljiv pečat in na različnih poljih sooblikovale našo skupnost in naš prostor ter mnogim generacijam omogočile, da v življenju počno, kar je bilo pred tem prepovedano. Nekatere poznamo, večine ne, s to knjigo jih končno postavljamo na dovolj vidno mesto, ki ga v naših zgodovinskih knjigah, učbenikih, kurikulih, spominskih obeležjih in razpravah, praviloma še vedno nimajo. Opozarjamo na nepozabne ženske, ki vsaka na svoj način, dokazale, kaj zmorejo ženske, ko vzpostavljajo prostore svobode.
Besedila za knjigo so večinoma napisale avtorice, ki se v vsakodnevnem poklicnem in raziskovalnem delu ukvarjajo z vprašanji položaja in pravic žensk, deset likovnih umetnic pa je ustvarilo bogato, raznoliko galerijo podob, s katerimi te junakinje svojega časa postajajo vidne navdihovalke sedanjih in prihodnjih generacij.
— Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja, založba Mladinska knjiga
Umetnice: Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Samira Kentrić, Tanja Komadina, Polona Lovšin, Huiqin Wang, Andreja Peklar, Sabina Šinko, Helena Tahir, Ana Zavadlav
Razstavljena dela lahko kupite v prodajnem kotu te razstave, preko spletnega naročila. Nakup je možen tudi v živo, v galeriji Vodnikove domačije Šiška.
Kuratorka razstave: Tanja Komadina, avtorica besedil: Alenka Veler, oblikovanje razstave: Maša P. Žmitek
Vodnikova domačija v koprodukciji z Mladinsko knjigo in Mestom Žensk.
O S T A L O
Raziskujemo bralne navade:
VABIMO NA INDIVIDUALNE INTERVJUJE
Termin srečanja bo določen glede na razpoložljivost intervjuvancev.
Nadaljujemo z raziskovalnim projektom dr. Ane Vogrinčič Čepič in vabimo na individualne pogovore o načinih branja, ki skušajo nasloviti in ubesediti materialnost bralnih praks. Branje je namreč veliko več kot samo miselno dejanje: vezano je na telo in vpisano v čas in prostor, kar ga tudi bistveno sodoloča. Zakaj bi si sicer dobre knjige tolikokrat zapomnili skupaj s tem, kje in kdaj smo jih brali?
Kako beremo? Imamo svoje bralne rituale? Beremo ene knjige leže in druge sede? Raje beremo v pižami ali na plaži? V banji ali v kavarni? Ob čaju ali ob glasbi? Na samem ali v družbi? Ko sneži ali ko poletje diši? Imamo svoj najljubši bralni položaj? Kdaj ob dobri knjigi najbolj uživamo?
dr. Ana Vogrinčič Čepič na pogovor vabi vse, ki imate veselje do razčlenjevanja in raziskovanja lastnega bralnega stila.
Prosimo, prinesite s sabo tudi nekaj knjig, ki ste si jih zapomnili bolj kot ostale in/ali tiste, za katere se spomnite, kako (kje/kdaj/zakaj) ste jih brali. Če pri sebi nimate knjig, prinesite seznam naslovov.
Na pogovor še posebej vabimo tiste, ki pogosto oz. večinoma berete z zaslona in/ali poslušate zvočne knjige. Dobrodošli, tudi če ne berete veliko - vaše bralne izkušnje bodo dragoceno študijsko gradivo.
Obvezne prijave na: ana.vogrincic@guest.arnes.si. Pogovori bodo zvočno snemani, vsi osebni podatki anonimizirani. Vsak intervju traja približno eno uro in je individualne narave.